Vitalne legende KUD-a Podljubelj

Fantje s treh bregov - Franci Janc, Jože Meglič, Jože Švab in Stane Meglič

16. februar 2014, Podljubelj

Idejni vodja projekta: Maja Ahačič
Svoja razmišljanja zapisala: Irena Romih, predsednica KUD-a Podljubelj

Najbližji vir in hkrati vodja prvih projektov, David Ahačič, je na vprašanje »Kdo?« odgovoril, da se je ideja porodila g. Borisu Kuburiču, na enem izmed sestankov ZKO, leta 2012. Že v tem letu so tudi uspeli posneti dokumentarni film Karla Ahačiča – Kola, v Podljubelju so ga predvajali v začetku leta 2013. Po tem dogodku, je z idejo k meni prišla Maja Ahačič: »Dajmo posneti še ostale fante, naredimo to še to leto.« In če je ideja prava in čas zrel za realizacijo, se stvari »poklopijo« same od sebe.

Fantje s treh bregov so bili za. Finančna sredstva smo dobili in začelo se je dogajati s polno hitrostjo. Prva domača naloga je bila, da poiščejo slikovno gradivo svojih kulturnih udejstvovanj, se pravi slike iz otroških let, slike iz mladih let, slike iz kasnejših let in slike iz današnjih dni. Nekaj gradiva se je našlo tudi v starih arhivih KUD-a. Druga domača naloga je bila: kako v nekaj minutah povedati: zakaj ravno glasba oziroma gledališče v mladih letih, kako se je življenje zapletalo dalje in kako to, da dandanes še vedno tako zelo aktivno delujejo? Kaj vse so počeli, kje so igrali, kaj nastopali, kaj se jim je dogajalo.

Najstarejši član je 8. februarja dopolnil 77 let. Težko je toliko let strniti v nekaj minut, največ 15 minut na osebo. Fantje so namreč štirje, vsak s svojo zgodbo, vsak s svojimi neprecenljivimi spomini.

Predvsem me je zanimalo, zakaj to počnejo? Zakaj ustvarjajo besedila, jih prepevajo, zakaj pišejo skeče in jih igrajo, zakaj organizirajo in predvsem zakaj se razdajajo za sokrajane in tudi izven? In vse to, večinoma, za božji lon. Zakaj?

Ko sem sedela z Matejo in Dejanom za računalnikom in ko smo vedno znova poslušali posneto, me je prešinilo. Fantje s treh bregov, delajo to zase. Tako jim namreč narekuje njihovo srce, njihova duša. V nekem »kadru« lepo reče: »… sem hodil na vaje, potem pa sem to opustil, ker mi je postalo dolgočasno…« Govori o vajah s harmoniko. Nikoli pa mu ni postalo dolgočasno petje in gledališko ustvarjanje!

Za Fante s treh bregov njihovo ustvarjanje pravzaprav pomeni njihov hobi – že od nekdaj. In to take vrste hobi, kjer si polnijo baterije. Ko tedensko hodijo na vaje v svoj »studio,« niso to samo vaje. To je druženje z veliko, ogromno dobre volje, z veliko smeha. To je druženje, kjer lahko mirne duše poveš, kaj si misliš, komentiraš, kjer si lahko to, kar v svoji duši tudi si – Umetnik, amaterski umetnik, kjer je plačilo beseda »hvala,« kjer je plačilo polna dvorana, bučen aplavz in dobra volja odhajajočih gledalcev.

Fantje s treh bregov ustvarjajo zase. S ponosom pa se nam predstavijo na odru in nas učijo. Najlažje je sedeti doma, gledati v tla in »jamrati«. A toliko več je vredno najti svoj »srčen« hobi in ga z dobro voljo deliti dalje. Kajti to, da najdeš svoje srce in svojo dušo, to nas dela žive! Zaradi tega je življenje polno! Zaradi tega si lahko rečeš: »Srečen sem.« Ali so Fantje s treh bregov srečni? Na odru - zažarijo.

Danes je dokumentarni film »Vitalne legende KUD-a Podljubelj« zanimiv predvsem za nastopajoče, čez 10 let bo zlata vreden za vse sorodnike vseh sodelujočih in v kratkih »insertih« prikazanih nastopajočih.