KUD Podljubelj

Njegova govorica telesa, mimika obraza, predvsem pa značilno izražanje nakazuje, da imamo pred seboj prekaljenega mačka Šentantskega odra. Pozna ga vsak! Lahko bi rekli, da je legenda. To je Jože Meglič, poznan pod imenom »Grabnov Joža«.

Avtorici: Janja Ribnikar in Urša Kavar
Slike: Arhiv Jožeta Megliča

1. Kdaj ste začeli sodelovati pri KUD-u in kdo vas je k temu nagovoril?
Težko rečem kdaj sem začel sodelovati pri KUD-u. Spominjam pa se, da sem se s kulturo začel ukvarjati že v osnovni šoli. Takrat smo igrali Rdečo Kapico ali kaj podobnega. Kdo pa me je nagovoril k temu, da sem začel sodelovati pri celovečernih igrah se trenutno ne spomnim, ker je tega že zelo dolgo časa nazaj. Spominjam pa se , da sem v neki igri moral nadomestiti nekega igralca (proti koncu 60. let) in takrat mislim, so bili to začetki igranja celovečernih iger.

2. Ste imeli kakšnega vzornika? Katerga?
To je bil, sedaj že pokojni, Adolf Anderle, ki je bil tudi dolgo časa naš režiser.

3. Koliko vlog ste odigrali?
Vlog sem odigral kar precej, okoli 15, 20. Ne spomnim se čisto natančno.

4.Koliko časa ste potrebovali, da ste se naučili neko besedilo/ igro?
Besedila sem se kar hitro naučil, saj mi to ni delalo nobenih preglavic. Učil sem se pa tako, da sem pred vsakim prizorom na hitro ponovil, če pa mi del besedila ni bil všeč oz. mi ni šel čisto od rok, sem ga enostavno izpustil.

5. Katera vloga vam je bila najbolj všeč in vam je bila karakterno najbolj na mestu?
V večini sem igral glavne vloge, igrali smo bolj ali manj komedije, ker so bile ljudem najbolj všeč. Se pravi da sem igral komične vloge. Resnih skoraj da ne.

6. Se spomnite najbolj smešne situacije, ki se vam je zgodila, na odru pa ni bila del scenarija? Kaj pa za odrom?
Igrali smo igro Gosposka na kmetiji nakar smo izgubili enega igralca - enostavno se ni prikazal na igri. Se pravi, da smo morali igro izpeljati brez njega, tako smo nekaj improvizirali. Enkrat ga je en igralec nekaj zalomil med igro in razburil takratnega našega režiserja gospoda Anderleta, ki mu je rekel: »Če bi te dosegel, bi te kar pljunil!« Za odrom se ni dogajalo nič posebnega. Predvsem smo se pripravljali za naslednji nastop.

7. Je bilo kaj hude krvi med igralci? Kako ste reševali spore?
Ne spominjam se, da bi bile med igralci kakšne večje razprtije, pa tudi, če je bilo se v take stvari nismo vtikali in pustili režiserju, da je rešil zadevo kakor je treba.

8. So se na vajah kdaj spletne kakšne simpatije?
So se dogajale simpatije. Tudi take, nedovoljene.

9. Kdo vam je izdeloval sceno?
Sceno so nam izdelovali razni obrtniki. Naprimer pokojni gospod Šlibar, Mali, Švab Jože,...

10. Se vam je kdaj zgodilo, da se vam je podrla scena?
To, da bi se ravno podrla se ne spominjam.

11. Za pogum in zbijanje treme ste uporabili kakšne metode?
Ja kakšnen kozarček ga je bilo treba, da smo se znebili treme. Preveč pa ne, ker ne vem, kako bi taki izpeljali igro brez zapletov.

12. Kakšni občutki so vas preplavili po končani predstavi?
Če je bila dvorana nabito polna in če so gledalci ploskali, smo bili zelo zadovoljni, če pa je bilo na odru več igralcev kot v dvorani gledalcev, so bili občutki razumno bolj slabi.

13. Kako ste se zabavali po predstavi? Je bilo prisotno kaj alkohola, cigarete?
Po predstavi smo ponavadi šli nekaj pojest in popit. Cigarete normalno, da so bile. Kdor je kadil je pač kadil.

14. Ste šli na kakšna gostovanja v sosednje kraje? Katere? Kako so vas tam sprejeli?
Seveda smo gostovali v sosednjih krajih: Lom, Jelendol, Tržič, Brezje, Trzin. Gorje, Bohinjska Bela,... Sprejeti smo bili v glavnem dobro. Edino v Gorjah je bilo izjemno malo ljudi tako, da smo bili malo bolj razočarani.

15. Ste šli z igralsko skupino kdaj na kakšen izlet ali žurko?
Na kakšen poseben izlet ali žurko nismo šli, bili pa smo v operi, skupaj smo si ogledali tudi kakšno igro.

16. So bili vodje/režiserji iz Podljubelja ali so prihajali tudi od drugod?
Nekaj režiserjev in vodij je bilo iz Podljubelja, večina pa jih je bilo z drugih krajev.

17.Kdo vas je imel takrat v rokah in kdo je bil gonilna sila KUD-a
Gonilna sila je bil predsednik in gospa Milka. Predvsem je bila pa šola največji organizator vsega skupaj. Prinesla nam je izredno motivacijo za delo.

18.Koliko let ste bili aktivni član KUD-a?
Začel sem proti koncu šesdesetih let. Vmes, po devedestim letom, nekaj let nisem sodeloval, potem pa sem se zopet pridružil igralski ekipi, igrali smo skeče tako imenovane »Za prijatelje« .

19. Zakaj ste se odločili da v KUD-u ne boste več sodelovali?
Nisem se odločil, da ne bom več sodeloval. Trenutno se mi zdi, da so v igralski zasedbi večnima zelo mladi in da se nekako ne bi ujeli. Ker, ko si enkrat starejši nimaš več takih živcev, pa mislim da tudi ni prave resnosti in discipline.

20.Kaj menite o današnji igralski zasedbi?
Sedanja igralska zasedba se mi zdi kar v redu, z nekaterimi smo še skupaj igrali. Ostalih pa ne poznam.

21. Opažate kakšne bistvene razlike med preteklimi in sedanjimi igrami? Vsebinsko, kaj pa organizacijsko?
Zdi se mi, da je veliko manj reda in discipline. Vsebinsko se pa bistveno ne spreminjajo - vglavnem se vedno igrajo veseloigre. Zadnja leta se vsakič odigra ena sama igra letno, ponavadi za 8. marca, včasih smo pa za vsak praznik pripravili prireditev s pevskim zborom, imeli smo tudi skeče in recitacije.

22. Kdo je še vse sodeloval in je še vedno prisoten v Podljubelju?
Klemenc Ivanka, Janc Vinko, Polajnar Helena, Tončka Ahačič,...


V imenu kulturno umetniškega društva Podljubelj, se vam najlepše zahvaljujujeva.