Od marca do maja nismo mogli brez kamišibaja. Kakšna rima, kaj? In res drži. Vse o projektu in nepozabni otroški produkciji smo že zapisali (https://www.mojaobcina.si/trzic/novice/kultura/nov-projekt-kud-a-podljubelj-kamisibaj-v-zavetje-gora.html), zaključek projekta pa je okronal festival 7. maja v Domu Krajanov Podljubelj.
Butaj se je tisti večer odprl kar 20-krat! Zgodbe, pesmi, uganke, anekdote, celo biografski kamišibaj. Likovne tehnike pa od risbe do prave umetniške slike, tudi kombinacija fotografije in linoreza. Poleg udeležencev delavnic kamišibaja za otroke in odrasle so se nam pridružili tudi nekateri gostje, Jelena Sitar, Igor Cvetko in Simona Kavčič, ki imajo s to obliko gledališča že več kilometrine in so zaslužni, da se v Sloveniji sploh igra kamišibaj. Z obiskom nas je počastil tudi Igor Likar, ki se je tekom bogate kariere strokovno posvečal tudi kamišibaju. Veseli smo bili prav vseh; nastopajočih z dobro voljo in pripravljenostjo sodelovati (in vložiti toliko sebe!), posebnih gostov z nalezljivo naklonjenostjo kamišibaju ter seveda vseh obiskovalcev iz Podljubelja, Tržiča in širše, ki so si vzeli večer za našo družbo. Skozi večer nas je s svojo mirnostjo in žarom za kamišibaj vodila Barbara Ahačič Osterman, ki tudi sama pogosto odpira vratca butaja.
Predstavili so se: Ana Lindav in Brina Inja Perko: pesem Mleko (A. Rozman Roza), Jerca Kavar: uganka, Zoja Žen: ljudska pripovedka Marec, Krištof Štamcar: lastna zgodba Gospod in jabolko, Gašper Romih in Mark Meglič: lastna zgodba Trije ježki na potovanju, Ela Nemc: ljudska Vetrovi se prepirajo, Igor Cvetko: ljudska Jelenček Zlatorogec, Vanja Žos: uganka in pesmica, Urša Frelih Meglič: Kdo je napravil Vidku srajčico, Helena Ahačič: Lonček, kuhaj, Francka Globočnik: Zgodba iz našega gozda, Lučka Kavčič: Sreča, Kristina Lindav: lastna pesem Čez ramo, ob pasu, za roko, pod njo, ki je ni, Jelena Dolenc in Jošt Belhar: Dr. Tone Pretnar, Simona Kavčič: ljudska Hudič žene polhe past (prir. Ljoba Jenče), Jelena Sitar: ljudska Tehtanje duš, Marko Nemc: urbana anekdota Kam je izginil piščanec?, Bojan Rejc: Človeška ribica (A. Rozman Roza) Katarina Peterc: ljudska Skrb, Žalost in Primojduš ter Miha Lindav: šala Zimska idila.
Med naštetimi kamišibajkarji naj poudarimo člane KUD-a Podljubelj, KD tržiških likovnikov, člane KD Načeta paleta, dve vzgojiteljici Vrtca Tržič in dve učiteljici POŠ Podljubelj. Dimenzija povezovanja med društvi, vrtcem in podružnično šolo nam je v posebno čast in nas navdaja z optimizmom, da drugo leto v maju povabimo v Podljubelj na 2. festival "kamiŠIBAJ V ZAVETJE GORA". Izvedbo projekta sta omogočili Zveza kulturnih organizacij Tržič in Občina Tržič s sredstvi razpisa, ki nam omogoča ustvarjanje.
Za piko na i pa smo kamišibajkarji KUD-a Podljubelj nastopili še na prireditvi ZKO Tržič ob 60-letnici obstoja, ki se je zgodila 21. maja. Ker je bila zasnova prireditve sprehod po starem mestnem jedru, smo se ozirali v nebo. Napovedane plohe pa so nam prizanesle in praznik tržiške ljubiteljske kulture je več kot uspel. Čestitke organizatorjem za lep dogodek. Skupaj z odličnimi pevci skupine Jerbas smo bili člani podljubeljskega KUD-a del dogodka v Fužini Germovka, ki je - kot smo ugotovili - odličen ambient tudi za kamišibaj. Nastopili smo s tremi kamišibaji: Ana Lindav in Neja Golmajer s kamišibajem Mleko, Kristina Lindav s pesmijo o Tržiču ter Bojan Rejc, ki je razdrl tisto o Človeški ribici.